S.O.S. Festival - Sounds of Streets je bil festival z misijo. Pripeljati visoko etno & kantavtorsko glasbeno umetnost na ulice Maribora. 6 mednarodno priznanih kantavtorjev in poseben gost. Sodelovali smo pri organizaciji festivala, upravljanju socialnih omrežij in video ter foto produkciji. Spodaj je link do video materiala nastalega na festivalu.
Izdelujemo napovednik dogodkov in arhiv produkcije neodvisne kulturne scene v Mariboru! Če ste posameznik ali organizacija, aktivna na kulturnem področju, se nam lahko pridružite. Izpolnite anketo in prvi korak bo za vami...
»Milton Guillén je študent vizualne antropologije v Mainu v ZDA. V preteklih letih je sodeloval pri številnih avdiovizualnih produkcijah, in sicer pri fotografskih instalacijah, reklamah, kratkih filmih, dokumentarcih in eksperimentalnih filmih v Braziliji, Nikaragvi, ZDA, Češki republiki in Sloveniji. Med svojim delom se je osredotočal na tematiko minljivosti v svetu sanj in v obujenih/pozabljenih spominih. V času rezidence v Mariboru bo Milton nadaljeval razvijanje interaktivnega dokumentarca o mariborskih vstajah, kjer igrata ključno vlogo problematiki reprezentacije in kriminalizacije. Produkcija interaktivnega dokumentarca predstavlja odprto vprašanje o kolektivnem spominu in njegovo povezavo s trenutnimiokoliščinami v Mariboru tako v smislu forme kot sprejemanja. Rezidenca je del trenutno trajajočega sodelovanja z različnimi skupinami ljudi na mednarodni ravni in vključuje igralce, programerje in direktorje fotografije, ki želijo podati svoje mišljenje in sodelovati v projektu z Miltonom in sodelavci.«
Decemberska postavitev Foto kamre v Vetrinjskem dvoru v sklopu Vilinskega mesta...
Galerija Unuk je sodelovala pri pripravi in tehnični izvedbi festivala Nagib "Pod mestom je labirint. Labirint v času in prostoru. Labirint, kjer se še pred prvim zavojem v temo zgubi logika in ostane le še čista čutnost. To ni predstava, ki si jo pridete ogledati, to je nemogoč svet, ki ga raziščete ali ne -- v labirintu pod mestom je nešteto poti, po katerih se lahko izgubite. In naenkrat, ko ste že povsem izgubljeni v temi, zapeljiv soj svetlobe na koncu hodnika …" Simon Belak Kot že nekaj let, se Nagib posveča umetniškim procesom. Tokrat smo z inkubatorjem pričeli 25.8.2014. Umetniki iz Slovenije, Španije, Grčije, ZDA in Avstralije bodo svoja dela v nastajanju predstavili v petek 5.9.2014 ob 20:00 na Malem odru Narodnega doma in preostalih kletnih prostorih. K sodelovanju smo letos povabili tudi režiserja Simona Belaka, ki bo fragmente umetniških del povezal v celoto in vas popeljal na posebno doživetje. Po dogodku pogovor z dramaturginjo Andrejo Kopač.
Aktualna razstava karikaturnih portretov Janeza Pristavca v režiji galerije Unuk, pokroviteljstvom Živih dvorišč in asistenci Iniciative mestni zbor je druga v seriji treh letošnjih razstav posvečenih zadnjemu ustvarjalnemu obdobju mariborskega akademskega slikarja in pedagoga Janeza Pristavca. Razstavo portretnih skic v Vetrinjskem dvoru konec maja, nadaljujemo z razstavo karikaturnih portretov v sklopu projekta Živih dvorišč; v času festivala Lent bomo s karikaturnimi portreti opremili izložbe v ulicah mestnega jedra. Skušamo prikazati preko 2500 orginalnih del (in zgodbo njihovega nastanka in pomena), ki jih je Pristavec ustvaril skozi komunikacijo s someščani in rojaki. Gre za razvoj od začetnih ekspresivnih portretov, priložnostinih skic, likovnih znakov, ki so ga vodili v karikaturni portret, do “Totalne umetnosti”, ki ves fokus in namen umetniškega dela postavi v komunikacijo med umetnikom in upodobljencem. Vsa razstavljena dela bomo sočasno objavili na spletni strani www.pristavec.info, kjer bo do konca festivala Lent moč videti vso zbirko skic in karikaturnih portetov.
3D animacija Za CRKnT - za Celovito Rekonstrukcijo Kompleksa naše Turnišče Damir Dimovski režija / 3D animacija Franci Žižek 3D animacija Igor Unuk video obdelava Mihael Toš glasba Samo M. Strelec pobuda / koncept / scenarij
Umetnost? Vsak lahko. Ustvarjaj – pomagaj! O umetnosti lahko razmišljamo tudi kot o načinu, da so vezi med ljudmi močnejše. O umetnosti lahko razmišljamo tudi kot o načinu, kako pomagati. Vabimo vas, da se udeležite umetniško-humanitarne akcije „Umetnost? Vsak lahko. Ustvarjaj – pomagaj!”, ki jo na pobudo študentov Erasmus izmenjave Magdalene Krol (Jagiellonian University, Krakow, Poljska) in Vaclava Zimmermanna (Palacky University, Olomouc, Češka) organiziramo 28. in 29. maja. Magdalena in Vaclav bosta prebivalce vabila k ustvarjanju kar na ulicah Maribora, vabimo pa tudi vse ustvarjalce, umetnike, galerije in kulturne organizacije, da v sredo, 28.5. s skupnimi močmi izvedemo likovno kolonijo v poljubni tehniki. Vsa tako ustvarjena in donirana dela bodo v četrtek, 29. maja od 16. ure dalje razstavljena na dvorišču Vetrinjskega dvora, kjer jih bo možno tudi odkupiti, ob 20.00 uri pa bomo skupaj s skupino Samson ugotovili višino zbranih sredstev. Celoten izkupiček dražbe bo namreč nakazan humanitarni organizaciji ADRA Slovenija, ki bo z zbranimi sredstvi pomagala prizadetim v poplavah v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Zmontirali in izdali smo video za pesem Jerryja Mažgona - Gotof sn a.k.a. Gotof si Glasba in Besedilo: Jerry Mažgon Producent: Jernej Mažgon - Jerry Glasbena produkcija: Tadej Tratnik Snemano: Studio Glas Podzemlja Aranžma: Jernej Mažgon in Tadej Tratnik Miksanje: Tadej Tratnik - Tadiman Mastriranje: Danilo Ženko Video in montaža: Igor Unuk uporaba posnetkov: MBHC Report, Aljaž Sedovšek Photography, Studio LEGEN, osebni arhiv Igor Unuk, policijski dokazi, YouTube uporabnik "backpackcam" Free download mp3: https://soundcloud.com/jerrymb/gotof-... VIDEO / English subbed: http://youtu.be/ppY0Q8zLFgE VIDEO / Srpski titlovi: http://youtu.be/tKQynJHfvWM
I feel enlivened and expect something new will be created to which I commit myself. Alexander García Düttmann V trenutku, ko si, kot fotografi, postavimo vprašanje, kaj narediti, smo pozornost obrnili od fotografije k idealnemu in k temu, kar opazujemo na splošno. Zgoščeni trenutek fotografije, dokumentarne ali angažmaja, se takrat sprevrže v agonijo posnetkov, ki drug za drugim opravičujejo prejšnjega. Delovati v trenutku, si ga prisvojiti in mu omogočiti trajanje, pa je podobno želji, da bi verz ljube pesmi prebrali dvakrat. Bivati v tem smislu torej ne pomeni zgolj ostajati, ampak ob vsakem ponovnem stiku s starim delovati iz neznanega in k novemu. Paradoksalno polje vračanja nam omogoči hkratno delovanje, biti fotograf in tisti, ki gleda. V primeru fotografije Sandre Požun se to zgodi, ko drevo pokaže svoje telo. Na moji poti drevo je odkrito povabilo na pot, Požunova nas vabi v krajino stanj in čutenj, ki jih prevrednoti v podobe. Predajati se podobam, kot je v Towards a Philosophy of Photography zapisal Vilém Flusser, je prestopiti v prostor in čas magije, kjer so slike posredovalke med svetom in človekom. To je blizu prostoru odprtih možnosti, pa vendar z eno in edino možno rešitvijo: vstopiti v trenutek, povezati vidno z nevidnim in dogajanje zapustiti, kot da se ni nič zgodilo. Takšno kroženje ponuja skrivno senzacijo čutenja, zato se fotografiji predajamo znova in znova. Ali nas /razstavljene/ fotografije spodbujajo, da se prepuščamo nepredstavljivemu, da znanje enačimo z občutki in da verjamemo v svet, ki je za jezikom? Kot vemo, je fotografija redko reprezentacija realnega, ampak je del drugih konstruktov med idejami in slikami. Na svoji poti avtorica sledi fenomenom, ki se ji kažejo razumljivi ali jih intuitivno sprejema. Uspešno zabriše dihotomijo med formo in vsebino, posnetki detajlov pa vendar narekujejo ritem te poti in omogočajo nadaljevanje. Požunova nas prepriča, da ima medij manj skupnega z vidnim svetom, ki je njegovo sredstvo, kot se nam na prvi pogled razodeva – njena pot je za gledalca predlog neke poti. Njeno drevo je naš odziv na njen horizont. Če parafraziram Deleuza, podoba ni objekt, ampak proces. Idealno torej ne ustvarjamo za publiko, ampak publiko šele ustvarjamo. Sandra Požun nas nagovarja, da v fotografiji iščemo suspenz in se ji približujemo iz perspektive vračanja k novemu. Tanja Verlak razstavljene fotografije
Instalacija Zid in virtualna razstava akademskega slikarja mag. Gregorja Pratnekerja sta kritični refleksiji na nedavne proteste in dogodke, ki so se vrstili na demonstracijah v Mariboru in drugod po Sloveniji. Protest Gremo gor, v prostorih mestne občine Maribor, ki se je zgodil 4. februarja se je za 45 državljanov končal s plačilnimi nalogi, katerih skupna vsota znaša kar 17.500 Eur. V času krize, sistemske korupcije, kraje državnega premoženja in nepotizma, ki se je za um navadnega državljana razpasel do nepredstavljivih razsežnosti, so ljudje vstali in glasno povedali, da imajo tega dovolj. Protestniki so na občini 4. februarja izrazili svoje ogorčenje nad mestnimi svetniki, ki so ostali na svojih položajih po odstopu nekdanjega župana Franca Kanglerja. Kazen za državljansko nepokorščino, kot temu pravijo represivni organi, je tako direkten udarec na protestnike, ki jim z metodami zastrahovanja s konjenico, strateškimi razpršitvami množic s solzivcem, z do uh oboroženo pehoto in helikopterjem v prejšnjih vstajah niso mogli do živega. Ostala je še možnost vdariti po žepu ljudi, ki jim ni preostalo drugega, kot da se uprejo skorumpiranim političnim elitam. Protesti so se začeli v Mariboru, saj so ljudje po številnih koruptivnih dejanjih nekdanjega župana, doživeli še kapljo čez rob z mestnimi radarji, katerih dohodek od nabranih kazni ne bi šel v občinsko blagajno, ampak v privatno last. Slovenija je do danes videla že pet mariborskih, in štiri vseslovenske vstaje, aprila pa bo slednja ogranizirana petič. Ljudem je postalo jasno, da bodo za svojo prihodnost morali poskrbeti z aktivnim sodelovanjem, družbenimi iniciativami in globokim razmislekom o možnosti alternativ za ustvarjanje novega reda/ustroja, ki temelji na intelektualni moči ljudstva. www.gremogor.si
V galeriji O3one, v četrtek 4.10.2012 odpiramo razstavo slovenske fotografinje, Slovenia in US, Lipizzaner horses by Alenka SLAVINEC.Vljudno vabljeni na otvoritev in ogled razstave!
Zapis iz spletnega glasnika Prlekija on net povezava do članka. Tatjana Mijatović, doma iz Radenec, sicer pa predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, skrbi, da se vsak mesec zamenja razstava v avli DOSOR-ja (Doma starejših občanov Radenci), kot tudi v galeriji Kulturnega doma v Gornji Radgoni. Ker je sama precej ustvarjalna na likovnem področju, pa poskrbi tudi za občasne razstave svojih del. Tako so tokrat njene slike na ogled javnosti v vinoteki Vodnega stolpa v Mariboru. Otvoritev razstave je bila v soboto, 27. oktobra, ob 19. uri, ko je zbranemu občinstvu v uvodu zapel »prleški kantavtor« Tadej Vesenjak. Zapisano o Tatjani Mijatović izpod peresa umetnostne zgodovinarke Ivane Unuk je zbranim prebral Igor Unuk: »28 platen, ki so tokrat razstavljena v Vodnem stolpu v Mariboru, so delo slikarke Tatjane Mijatović iz Radencev. V zadnjih šestih letih se je njena slikarska pot veliko spreminjala, umetnica je eksperimentirala z različnimi likovnimi pristopi. Nekje od leta 2011 je začela delati bolj abstraktne slike, ki z vstavljenimi motivi na asimetrični matrici / mreži dajo slutiti, kakšno zgodbo pripovedujejo, medtem, ko se novejša dela posvečajo morskemu življenju (slike v pritličju Vodnega stolpa). Tehnika, ki jo uporablja, ni vselej vezana na akril, barve včasih meša tudi s peskom, s čimer pridobi reliefno teksturo, kis e izjemno prilega prodnikom podobni mreži. Njene slike skozi žive barve spominjajo na tradicionalno srednje in južnoameriško tkanje preprog (Cusco, Mehika), ki ne spominjajo na njeno delo le zaradi nizanja abstraktnih form, skozi katere ustvari celotno delo, ampak predvsem v določenih detajlih (motiv: ribe, sonce, drevesa, abstrahirane figure ipd.) in barvnih kombinacijah. Umetnica je skozi raziskovanje prišla do značilnega načina slikanja, ki ga je akademski kipar Vojko Štuhec, v svojih zapisih o njenem delu, primerno poimenoval »makropointilizem«. V 80. letih se je v Detroitu razvil način slikanja tako imenovani mikropointilizem. Osnovni razliki med obema pristopoma nista le v velikosti pik oziroma manjših likov, ki tvorijo celoto, kot pri makro verziji, ampak tudi način nanašanja barve. Umetnica uporablja čopič in z njim ustvari matrico iz barvnih polj, ki so nameščena eno ob drugo in tako dajo končni vtis. Barve sicer lepo harmonirajo med seboj, vendar niso mišljene, da bi nam postavljene ob bok dajale občutek novega odtenka. Mikro verzija pa pomeni, da umetnik uporabi barvni sprej in na s svinčnikom narisano osnovo najprej celotno sliko naredi v rumeni, potem doda rdečo in na koncu modro barvo. Zaradi majhnosti pik na platnu, barve z lahkoto vidimo v različnih odtenkih, saj se le te povežejo v nove sijoče odtenke, vendar le v našem očesu in ne na slikarski paleti. Princip pointilizma pri Tatjaninih novejših delih ne smemo razumeti dobesedno, ker umetnica uporablja večja barvna polja in vodoravne-horizontalne delilne linije, ki skupaj tvorijo živahno igro. Tatjana je zelo dejavna in veliko ustvarja, ob tem pa tudi organizira številne razstave in veliko sodeluje z Likovnim društvom Gornja Radgona. Kot je v tekstu ob otvoritvi razstave v galeriji Methansove hiše pred dvema letoma zapisala njena mentorica Saša Bezjak, pa so se Tatjanine slike skozi čas zelo spreminjale, a vselej je bil prisoten isti duh, isti prepoznaven način slikanja, saj ko Tatjana slika, raziskuje. Mi ji želimo še veliko ustvarjalne energije in uspešnih likovnih razstav.«
|
ProjektiPregled preteklih javnih dogodkov galerije Unuk. Arhiv
September 2015
Kategorije |